Hm,...
Blog o športu. Šport mi je bil vedno zanimiv kot družbeni pojav, kot zgodovina, kot nacionalna idetifikacija, kot športna kultura, kot neka svojevrstna panoga. V svojem zanimanju sem zamenjal več športov in nikoli razmišljal o tem kateri šport je THE šport. Sprva je bila važna družba potem pa osebne preference in intuicija. Tekmovalni šport in rekreacija, oboje sem pre-izkusil in oboje mi je (bilo) všeč. Raje ga prakticiram kot pa razmišljam o njem. A z vstopom v funkcionarske športne vode je nastopila neka notranja potreba po drugačnem razmišljanju, po raziskovanju, po potrditvi prepričanj za katere sem verjel, da v športu obstajajo.
V prvem postu sem sicer imel namen pisati nekaj o javnem izražanju, a prevagala je ideja, da napišem nekaj več o tem blogu, da mu dam to etiketo. Sploh pa je odločitev za blog bila kar težka saj prej nikoli nisem bral nobenih blogov in sploh ne vem čisto točno kam sodi blog med vsemi temi komunikacijskimi kanali in ali je sploh to še IN. Včasih sem še zasledil na TV ali v časopisu, kako se ljudje navdušujejo nad tem, kako fajn je, ko lahko nekaj povejo in kako je nekdo velika bloggerska faca in opinion maker. Pa se mi ni zdelo vredno niti pogledati o čem piše ta oseba. Verjetno bo podobno tudi zdaj, saj nikoli nisem vedel kako ljudje poiščejo zanimive bloge.
Tako kot mi je postalo pomembno razumeti lasten šport, svetovne trende mi je postalo pomembno tudi razumevanje športa nasploh. Bloga zato niti ne vidim kot le zapis osebnega mnenja za javnost, bolj kot zapis nekoga, ki v nekaj verjame in to želi deliti. Saj ne, da o športu vem kaj več kot ostali ampak občutek, ko ti nekdo reče zakaj se ukvarjaš s športom (mišljeno funkcionarsko), če ga nisi študiral me je pa čisto zrevoltiral. Kakšen napuh. Javno izražanje mi vsaj na začetku predstavlja en velik preskok od razmišljanja do izražanja, tako kot je bil preskok od prakticiranja športa do razmišljanja o športu, a o tem drugič....
Ni komentarjev:
Objavite komentar